"Človek je velik takrat, ko ne izgubi srca otroka."
Nekoč je veljalo prepričanje, da so otroci le pomanjšani odrasli. Danes vemo, da to ne drži, vendar od otrok in mladostnikov še vedno pogosto pričakujemo, da se bodo vedli zrelo in »pravilno«, saj jih tako tudi vzgajamo. Pri tem pa pozabljamo, da smo kot otroci stvari razumeli drugače, čustvovali drugače kot odrasli.
Zato otroci in mladostniki včasih potrebujejo nekoga, ki jih bo slišal na drugačen način, kot jih slišijo starši. Nekoga, ki je preprosto z njimi, jih podpira in spremlja. Takšno osebo, ki jim pomaga graditi pozitivno samopodobo, jih opolnomoča, podpira pri razvijanju socialnih veščin in jih razume.