Čustvena izčrpanost je pogosto spregledan, a ključen pokazatelj notranje preobremenjenosti. Če se zbudiš utrujen/a, četudi si spal 8 ur, ti misli nenehno bežijo, vsakdanji stiki pa postajajo naporni – nisi len/a ali dramatik. Gre za resno psihološko stanje, ki ima globlje korenine.
Čustvena izčrpanost je jedro sindroma izgorelosti, ki ga Maslach in sodelavci (1981) definirajo kot “občutek izčrpanosti čustvenih virov, kar vpliva na posameznikovo motivacijo, odnos do drugih in učinkovitost pri delu.”
Gre za stanje, kjer oseba občuti:
stalno duševno utrujenost,
občutek praznine,
znižano toleranco za stres,
notranjo otopelost ali razdražljivost.
🔬 Vir: Maslach, C., & Jackson, S. E. (1981). The measurement of experienced burnout.
Zbujanje brez občutka spočitosti
Težave s koncentracijo in spominom
Socialni umik, ker “ne zmoreš več poslušat nikogar”
Občutki tesnobe, obupa ali notranje otopelosti
Fizični simptomi brez jasnega vzroka (napetost, glavoboli, prebavne motnje)
📌 Simptomi niso posledica lenobe ali slabega časa – pogosto so posledica daljše disregulacije živčnega sistema.
🔬 Vir: Porges, S. W. (2011). The polyvagal theory: Neurophysiological foundations of emotions, attachment, communication, and self-regulation.
Mnogi ljudje z izčrpanostjo spijo dovolj – a se vseeno zbujajo utrujeni. To je zato, ker ni problem pomanjkanje spanja, ampak pomanjkanje psihofizičnega okrevanja. Ko smo v stanju kronične aktivacije (stresni odziv), telo ne pride v regenerativno fazo.
🔬 Vir: Meijman, T. F., & Mulder, G. (1998). Psychological aspects of workload.
Pomoč je priporočljivo poiskati, ko:
ne zmoreš več “naprej normalno”
te občutki preplavijo že pri vsakodnevnih stvareh
opaziš, da se čustveno odzivaš drugače (večja razdražljivost, izpadi, umik)
Svetovanje ti lahko pomaga razumeti izvor notranjega pritiska, vzpostaviti psihološke meje in ustvariti prostor za okrevanje. Terapevt ti ne bo “dajal nasvetov”, ampak ti bo pomagal slišati samega sebe.
🔬 Vir: Norcross, J. C., & VandenBos, G. R. (2018). Self-care for psychologists: Ethical imperative.
✅ 1. Uvedi “mikro-pavze” čez dan – tudi 3 minute umika so pomembne.
✅ 2. Nauči se reči “ne” – meja ni sebičnost, ampak samoohranitveni mehanizem.
✅ 3. Fizična aktivnost → kot regulator živčnega sistema.
✅ 4. Redna rutina → kot sidro v dnevu.
✅ 5. Pogovor z varno osebo – ali terapevtom.
Čustvena izčrpanost = prvi, a ključni del izgorelosti. Pogosto še reverzibilna.
Izgorelost = sindrom, ki vključuje čustveno izčrpanost, depersonalizacijo in občutek neučinkovitosti (Maslach, 1981).
Če se izčrpanost ne naslovi, se pogosto razvije v izgorelost.
Maslach, C., & Jackson, S. E. (1981). The measurement of experienced burnout.
Meijman, T. F., & Mulder, G. (1998). Psychological aspects of workload.
Porges, S. W. (2011). The Polyvagal Theory.
Norcross, J. C., & VandenBos, G. R. (2018). Self-care for psychologists.
Figley, C. R. (1995). Compassion fatigue: Coping with secondary traumatic stress disorder.
World Health Organization (2019). Burn-out an “occupational phenomenon” – ICD-11.
Čustvena izčrpanost ni modna muha. Je zgodnja oblika psihičnega preobremenjenosti, ki zahteva resnost, sočutje in prostor za okrevanje. Če se prepoznaš v tem opisu – nisi sam/a. Poišči pogovor, oporo in nove vzorce delovanja.
📩 Piši mi ali rezerviraj termin za svetovanje – ustvariva skupaj prostor, kjer tvoja izčrpanost ne bo več norma, ampak točka preobrata.